Super začetek sezone nad Kačjakom

Ker je topla fronta na južni strani dodobra oprala Alpe, smo šli pogledati, kaj se je zgodilo na njeni severni strani. Za prvo turo sezone nismo hoteli preveč tvegati. Zbralo se nas je osem in po krajši debati smo se zapeljali do Kačjaka (Katschberga).

Pričakalo nas je krasno zimsko jutro s poštenim mrazom (-11 stopinj C); z višino se mu je pridružil še vetrni dodatek, kar pa nas ni preveč motilo, saj sta bila ambient in pogled na okolico, kljub že mnogokrat videnemu in občutenemu, »dihjemajoča«.

Za začetek smo se skozi gozd proti Tschaneku zapodili kot otroci, ki so prvikrat na snegu; ta je bil seveda še povsem suh, gaz pa se je udirala le za kakšno ped. Nad gozdno mejo je bil sneg spihan in pomrznjen. Sprva zamišljeno grebensko nadaljevanje smo zaradi mraza, vetra in spihane podlage hitro opustili in zavili v zavetrje k postaji sedežnice. S preurejanjem v smučarje se nismo preveč obirali, saj je mraz hitro lezel pod kožo. V zavetrnem delu in v gozdu je bila smuka odlična, a kratka oziroma ravno prav dolga, da ni preveč peklo v mišicah.

Po malici smo zavili še na Aineck. Žičniške naprave tam še niso delovale. Tako smo lahko brezskrbno uživali v prostranosti hriba, kjer si običajno vse prej kot osamljen, iz doline pa se sliši kakšen glasni disco šlager. Zgornji del smo odsmučali še po celcu, spodaj pa smo ratrakistom malo razbrskali sveže povaljan putrček.

Nova oprema je krščena, sezona tudi, … (od)zdaj pa na polno.