Grossglockner-Veliki klek (smučanje z okoli 3600 m)

V tem času je bila smučarija seveda le stranski produkt ture, zato se je bilo treba zadovoljiti z niti ne ta skromnimi drobtinicami. Par tednov nazaj, ko so bile razmere za smučanje še optimalne, pa na žalost ni bilo pravega časa. Pripeka pa bo v kratkem skrčila obsežen del smučljivih površin.

GG je bil kljub ponedeljku dobro obiskan. Seveda se nabere ljudi vseh mogočih narodnosti, gorniških znanj in nivoja kondicije. Izogibanja so zoprna in zamudna. K sreči je bilo vreme odlično, ni pihalo preveč, odlični panoramski razgledi pa so segali vse do naših hribov.

S (smučarskim) spustom sva začela okoli pol enajstih, ko je že pošteno žgalo. Za vstop na ledenik Kodnitzkees sem izbral direktno varianto nad kočo Erzherzog. Kakšnih 10 višincev je bilo treba prepešačiti po nekoliko sitnem drobirju. Na zgornjem delu ledenika je bilo veliko plazovine. Po nesplazenih površinah je bila smuka zelo dobra.

V spodnjem delu ledenika in skoraj do konca je bil sneg razbrazdan z vzdolžnimi žlebiči kot vzorno zorana njiva, a se je primerno omehčan lepo vdajal volji smučk. Na položnejših delih je precej cukalo, kar je že nekoliko omehčanim nogam povzročalo vidne težave pri izvajanju elegance vijuganja.

Pod kočo Studlhutte, kjer smo prespali in za 24 € grofovsko povečerjali, so snežni jeziki še skoraj zvezni in tako je bilo sezone dokončno konec »šele« tik nad Lucnershutte, na okoli 2250 m.