Zahodni Julijci

Zadnji majski vikend imamo že nekaj let rezerviran za trodnevno kolesarsko turo. Prejšnja leta smo vozili etape STKP, letos pa sem se odločil, da bomo šli pogledat predzadnjo etapo Gira v Zahodne Julijce.

V petek se nas je 14 zbralo v Valbruni – 2 vodnika, 10 udeležecev ture in 2 podpornici s kombijem. Preko planine Bartolo smo pribrcali na avstrijsko stran. Sledil je strm vzpon a planino Feistritzer Alm, kjer smo imeli daljšo pavzo. Nekateri smo jo izkoristili za peš pristop na vrh Ojstrnika. Po spustu z vrha smo po makadamski cesti po severni strani obkrožili Ojstrnik. Zaradi prekinjene ceste smo morali del trase opraviti peš, da smo prišli do druge ceste, ki je vodila proti koči Nordio-Deffar na italijanski strani. Tam smo po cca 30 km zaključili športanje za ta dan. Sledila je večerja in sproščanje mišic z osvežilnimi napitki.

Večerna ploha je umila nebo in prebudili smo se v čudovito jutro. Za počasno ogrevanje smo začeli s spustom proti dolini, kmalu pa smo zagrizli v prvega od dveh sobotnih klancev. Del vzpona je bil tako strm, da smo ga večina prepešačili, le redki so vztrajali na kolesih. Preok planine Mezesnik smo dosegli najvišjo točko dneva pod Monte Stabet. Na dolgem spustu (cca 750 višincev) z atraktivnimi razgledi po srednje urejeni makadamski cesti smo izvedli vajo tehnike vožnje. S pomočnikom sva pokazala aktivni položaj na kolesu in ostale prvine, ki naredijo spust hitrejši in varnejši (pogled, prenos teže, nagib kolesa, zaviranje brez blokiranja,…). V Malborghettu smo imeli postanek z malico, od tam pa smo nadaljevali v Valbruno, kjer smo se za pol ure utaborili ob trasi kronometra na Višarje. Tam smo navijali za rakete, ki so švigale mimo. Nadaljevali smo po kolovozu južno od hriba Nebria. Spust do kolesarske steze proti Pontebbi je bi kar grob, a smo ga vsi lepo prevozili. Po kolesarski stezi pa je ‘letelo’ in kot bi mignil smo bili v Pontebbi (nakup hrane za naslednje jutro) in potem v Dunji, kjer smo imeli rezervirana prenočišča. Med spremljanjem zaključka etape kronometra na Sv. Višarje je večer v gostilni hitro minil.

V nedeljo nas je čakala kraljevska etapa. Dva udeleženca sta se do izhodišča vrnila po kolesarski stezi, ostali smo bili prisiljeni že takoj zagrizti v klanec in po atraktivni asfaltirani cesti smo uživali v razgledih na vse strani. Monte Cimone, Monte Zabus, Montaž so bili naši spremljevalci ob vzponu na sedlo Sompdogna. Tempo cele skupine je bil soliden, vsi so suvereno opravili z vzponom. S sedla smo se spustili/povzpeli do koče bratov Grego, tam smo naredili pavzo in pojedli kosilo. Po kosilu v koči nas je čakal le še spust v Zajzero in nazaj do Valbrune. Kar prehitro je minilo in na cilj smo prispeli istočasno z udeležencema, ki sta šla po alternativni poti.

Nad ambientom smo bili navdušeni in v te kraje se bomo še vrnili.

Prevožena razdalja: 120 km
Klanci: 3500 vm
Po dnevih:
33.5 km, 1650 vm
53.5 km, 800 vm
33.5 km, 1100 vm