Zvoh, na polno
Po štirih dokaj meglenih turah, se mi je prikazalo sonce. Večerna napoved je bila obetavna, jutranje stanje tudi, počakal sem samo še odobritev dopusta in odhitel na Jezerca.
Prva runda je bila na vrhu še meglena, čeprav zadnji vzdihljaji megle na vrhu Zvoha niso motili smučanja. Druga pa je nadoknadila vse za nazaj.
Če bi lahko, bi šel še enkrat, tako pa sem v tretje natikal pse za na Križišče (vrh kamor pripelje dvojna vlečnica s Kriške planine) in odvijugal nazaj na Jezerca.
Sneg je nad 1600m popolnoma suh, nižje pa ga je na sončni strani ojužilo, vendar je bil še vedno odličen za smučanje. Na določenih delih v gozdu pod stolpom (smučal sem desno od stopla, gledano navzgor) motijo globoke luknje prejšnjih smučarjev. Zaenkrat je gozd slabo presmučan in se jih da ogniti.