Spomladanski STKP vikend
Za nami je lepo in doživeto spomladansko kolesarsko popotovanje. Vsi skupaj smo se zbrali v Divači. Bilo nas je 11 pogumnežev. Ko smo zapustili dom, se pakirali v avto in med vožnjo proti Divači, je kolesa pošteno opralo. V Divači pa nas je pričakalo jasno nebo in sopara. Pogled nam je najprej polepšala Udornica Risnik. To je bila najprej jama, kateri se je udrl strop. Sledil je kraj Lokev, znan po najboljšem pršutu. V Lipici smo se ustavili samo za štampiljko in jo hitro odrinili proti vrhu Kokoši (672 m). Najvišji vrh dneva je bil za nami. Sledil je spust preko Krvavega Potoka v Kozino, kjer smo se zataknili v gostilni Tonca. S polnimi trebuščki smo tik pred dežno ploho prispeli v hostel v Ocizli. Pohvaliti moram oskrbnico hostla Jano, ki nas je prijazno sprejela, mirno gledala, ko smo izpraznili hladilnik, ko smo se ob prijetnih večernih temperaturah, nasmejali kot že dolgo ne.
Drugi dan je bila rana ura, zlata ura. Fantje so pomagali pripraviti mize za zajtrk, kuhali kavo,… skratka same pohvale na moško popolacijo udeležencev. Odrinili smo iz Ocizle, po zanimivih gozdnih potkah na Socerb. Tam smo občudovali morje in slovensko obalo. Tam se še nismo dobro zavedali, da jo bomo v istem dnevu vso prevozili. Sledil je spust v Osp in vzpon na Tinjan. V Kopru smo si privoščili kosilo, da smo si nabrali energijo za dolgo slovensko obalo: Izola – Strunjan – Piran – Portorož – Sečoveljske soline. V dolini Dragonje smo se ponovno naužili zele barve narave, sledil je predzadnji vzpon na Koštabono in Pomjan, kjer smo na sosednjem hribu zagledali cilj sobotnega dolgega popotovanja – Marezige.
V Marezigah smo se dobro okrepčali v gostilni Karjola, kjer imajo prelep razgled na Slovensko obalo in pred gostilno znano vinsko fontano. Nedeljsko jutro je bilo oblačno, kar nam je prav odgovarjalo, saj smo po kar nekaj vzponih le prispeli v Hrastovlje. Od tam pa je sledil dolg in strm ter za utrujene noge zelo naporen vzpon. Na Slavniku smo se dobro odpočili in se po lepi makadamski poti spustili v dolino do Kozine ter do Divače.
Pohvaliti moram VSE udeležence: Ireno, Nino, Teo, Andraža, Nejca, Janija, Filipa, Roka in Oskarja. Za vso vztrajnost, za humor, za spodbude, za bolečine, za ožuljene riti, pomoč… Prevozili smo res dolgo pot in moram priznati, da je Slovenska turnokolesarska pot speljana po poteh, kjer razgledi jemljejo dih. Mislim, da nobenemu udeležencu ni žal, da so se prepustili toku najinega vodenja s Simonom.
Hvala tudi Alešu in Špeli za super presenečenje. Jaz sem se ju iskreno razveselila. Hvala za družbo, za dobro voljo in za vse kar ste prispevali, da je bil vikend tako fajn, da smo vsi uživali.
Statistika:
Prekolesarjeni kilometri: 170 km
Premagana višinska razlika: 3500 vm
Pobranih STKP štampiljk: 10
Naslednje jesensko popotovanje bo od 4. do 6. 9. 2020. Spet bova omejila število prijav, sprejemava pa že rezervacije