Krvavec
Lep sončen dan ni vsaka siva sreda.
Danes dopoldan sem si dal duška in polnil baterije na skoraj domačem kuclju Krvavcu.
S sončnim vzhodom poženem od Ambroža bicikel in kot bi mignil, me pripelje do Rozke.
Končno zopet na snegu si rečem sam sebi, na noge zapnem smuči in v breg. Proge so zasnežene do vrha krvavca, naprej proti Zvohu pa je kopno. Zavoji po urejenem smučišču ne dajejo nekega prestižnega občutka, ampak boljš to kot pa nič.
2x sem se povzpel do vrha, nato pa z mojim konjičkom do Florjana po izgubljeno tekočino in po kolesarski stezici nazaj proti dolini.