Zadnja Mojstrovka

Večina v zbranem oktetu je nagnila tehtnico za »sončno« turo.
Gneče na Vršiču kljub ne prav rani uri še ni bilo. Proti Grebencu smo jo mahnili vsak s svojo taktiko. Tisti, ki so imeli kože že nalepljene, so si dilce nadeli na noge, ostali pa smo odpešačili z njimi pripetimi na nahrbtniku.
Podlaga je bila seveda trda kot beton, pa tudi kasneje proti vrhu se ni kaj dosti omehčala. Z zahoda je ves čas malo pihalo, tako da kljub visokim temperaturam kakšne vročine ni bilo.
Raztepli smo se po vsej širini Mojstrovke od Male, Velike do Zadnje. Nekatere nas je mikalo raziskovati še proti Travniku, vendar se je pokazalo da smuka od tam ne bo kaj boljša. Predvsem pa s spustom ni veljalo preveč odlašati, zato smo odnehali.
Sončni žarki so namreč sneg hitro preobražali iz pomrznjenca v rahlo odjužnenega, tako da smo lahko kakšno uro pred poldnevom z lepimi in dolgimi zavoji odvijugali proti »drevesnici«. Tudi v spodnjem delu je bila smuka ves čas udobna, saj se ni prediralo. Vizualni vtis je sicer bil, da je snega že malo, vendar pa ga je za smuko povsem dovolj, le malo iznajdljivosti je sem in tja potrebno, da najdeš najbolj logično pot v skalnem in drevesnem (ruševnatem) labirintu.

Besedilo in foto: Bogdan Jamšek