Rauchkofel (2460m)
Pri večerni diskusiji sva z Andrejem fokus usmerila v Kanin in okolico, zjutraj pa polnoma drugačen predlog poda Franc – Karnijci, Plockenpass.
Po tehtnem premisleku ideja prevlada kljub nekaj daljši vožnji – vsaj upamo lahko na normalno, ne preveč ledeno podlago, predvsem ker veter ne bo pustil, da bi podlaga v okolici Kanina popustila.
Štart tokrat malo nižje, kot zadnjič za Polinik – ovinek pred galerijo se zavije desno proti Valentinalmu. Parkiramo na 1040 m, takoj za rampo, ki preprečuje vožnjo proti spodnji planini (koča je zaprta), damo smuči na sneg in hajdi čez trd, poledeneli gozd do Spodnje Valentin planine, mimo Zgornje in do Valentin sedla na 2100 m. Veter je pihal, ampak je bil kar sprejemljiv.
Toliko plazovin, kot tokrat v tej dolini, že dolgo nismo videli, pa tudi vzpon malce popestrijo, ko uporabiš vse možne algoritme, kako se brez pretiranega truda prebiti mimo in poiskati najbolj idealno linijo vzpona. Predvsem pa ti plazovine pustijo senco skrbi za spust, kako se bomo valili čez zamrznjene kugle.
Na sedlu dva odnehata, ostali štirje pa smuči na nahrbtnike in čez kratko strmino na vršni plato, kjer nas pričaka sonce in brezvetrje. Sledi še dobrih dvesto metrov vzpona na vrh Rauchkofla.
Smuka nazaj nad pričakovanji dobra, najprej po odjenanem snegu, nato pa zopet poznana, od vetra zbrušena trda podlaga, ki jo robniki odlično grabijo. Nato pa sledi srednji plazoviti del, ki pa se izkaže kot odlično smučljiv – zopet je potrebno malo logistike, da se najdejo deli brez plazovin, v večjem delu smo sledili pot vzpona, tako da smo ta del na koncu odsmučali brez pobijanja čez kugle. Spodnji del od zgornje planine pa tudi brez posebnosti – malo po cesti, malo po gozdu, podlaga pa večinoma zmrnjena.
Tu navala smučarjev ni bilo, vsaj v nedeljo ne.