Preber 2740 m

K nedeljskemu jutranjemu zboru nas je pristopilo kar ducat. Dilemo kam oziroma še bolje kam ne, je močno povečala še vremenska realiteta, ki je bila na žalost slabša od večerne napovedi.

Po popiti kavi je prevladal predlog, da se opravimo bolj vzhodno, v Nizke Ture.

Parkirišče pri Preberseeju (1514 m) nad Tamswegom ni samevalo in ko smo mi še mokrili plotove ob njem, so z jutranjega treninga z vrha že prišli prvi štirje smučarji.

Do okoli 2000m je bil sneg južen in dodobra seseden. Potem se je počasi preobrazil v suhega. Nad okoli 2500 m nas je zajela megla, ki ji je družbo delal še precej zoprn veter.

Z vrha smo jo zato popihali kar se je le dalo hitro. Vidljivost je bila kakšnih deset do dvajset metrov, tako da smo se pod oblake spustili brez prevelikega mučenja. Sledilo je skoraj pol kilometra uživaškega vijuganja po deviških strminah, sprva po zgoščenem suhcu, ki pa ni imel skorje. Potem je sneg počasi prešel v južnega, pod katerim je bilo sprava še nekaj ledene skorje, ki pa se ni predirala. Malo nad gozdno mejo pa je južnjak že pošteno cukal in zato so zavoji postali previdni in dolgi. Za gozdni del spusta smo uporabili kar cesto, na kateri je bil sneg dobro zbit.

Zdi se nam, da smo v takšnih razmerah od dneva iztisnili največ, kar se je dalo. Na koncu zime pa se itak vse (dobre in slabe razmere) poravna. Torej imamo že nekaj bonusa.