Stoneman Taurista

Par let nazaj sva z Barbaro vozila Stoneman trail po Dolomitih. Ko sva videla, da so objavili nova Stoneman prečenja, sva se odločila da greva letos prvi vikend julija pogledat v Avstrijo – Stoneman Taurista.

Vožnja po avtocesti v Flachau je v vedno lepšem vremenu minila hitro. Tam sva parkirala avto in poiskala začetek traila. Cesta se takoj postavi zelo pokonci, zaradi strmine so se tudi višinci hitro nabirali. Prvi gorski cilj je bil Griessenkar. V dolino proti Wagrainu se pot spusti po kolesarskem parku. V dolini je bilo zelo vroče, pot mimo Edelweiss Alma pa strma. Sledil je spust do Altenmarkta, tam pa je bil začetek novega daljšega vzpona na Rossbrand. Zadnji del je bil označen kot ‘guraj’ in točno to sva počela. Na vrhu sva bila nagrajena z udobnim ležalnikom in čudovitim razgledom na Dachstein. Po gozdni poti sva se spustila v Filzmoos, kjer sva prespala.

Drugi dan sva se povzpela čez Mandlberg in prečkala cesto, ki vodi proti Schladmingu. Nadaljevanje je dalo slutiti, da bova počasi prišla v bolj resne hribe. Poseljenost se je zmanjšala, ugibala sva, čez katero sedlo bova prišla na drugo stran gora. Planinska koča na koncu doline je pokala po šivih, komaj si našel prosto mesto za naslonit kolo. Sledil je strm vzpon po makadamski cesti na Oberhutte, od tam naprej pa po pešpoti na sedlo nad Obertauern. Treba je bilo prečiti par snežišč in čez strme dele kolo prenesti. Spusta v Obertauern in naprej v Radstadt je bilo en-dva-tri konec.

Na začetku sva planirala, da bova šla na tridnevno turo, potem pa sva drugi dan potegnila do konca. Malo zato, ker sva bila hitrejša od planov, malo pa zato, ker je s severa grozilo poslabšanje vremena za naslednji dan.

Statistika po dnevih: prvi dan 61km, nekaj nad 2400vm, drugi dan pa 72km in okoli 1800vm.

Tura je lepa, dobro speljana in vzorno označena. Se pa razlikuje od tiste v Dolomitih v tem, da je mogoče malo manj ‘divja’, koče so bolj pogosto skupaj, manj je singlc in več gozdnih cest.

Za naprej sta ostala še dva Stonemana – Nemški in Švicarski. Že komaj čakam 🙂