Roza vikend 2019
Napovedan je bil vroč in sončen vikend, brez dežja… 5 punc se nas je odpravilo z Jesenic na Vršič. Na Vršiču smo imele rezerviran Tičarjev dom. Pot z Jesenic do kolesarske steze je bila po stranpoteh, čim manj po glavnih cestah. Petkovo popoldne je bilo zelo vroče. Ker smo imele vse knjižice od STKP, smo se ustavile na vsaki kontrolni točki. No pa če priznam, mi je pasalo, da je na poti na Vršič tako veliko kontrolnih točk. Prešvicane, utrujene in vesele, da smo prispele na petkov cilj brez težav, smo povečerjale in se polne pričakovanja odpravile spat. Nekatere prvo noč niso najbolje spale, ampak drugo noč pa mislim, da ni bilo pritoževanj, da bi katera slabo spala.
Sobotno jutro smo se pognale v dolino Trente, naredile ovinek še do izvira Soče, kasneje pa smo imele lov za zajtrk in moram pohvalit da smo Pri Klinarju dobile obilen samopostrežni zajtrk. Dal nam je dovolj moči, da smo brez težav gonile še v Lepeno ter nadaljevale pot do Drežnice po povezovalni poti Alpe Adria. Na poti je bilo v gozdu že pošteno vroče in še dobro, da je občasno zapihal veter. V Drežnici smo si privoščile kosilo in dolg odmor, saj nas je čakalo še 2 uri naporne poti. V soboto popoldne smo vse prijetno utrujene ležale na travi pred kočo na planini Kuhinja. Kot prvo moram pohvalit res zelo zelo prijazna oskrbnika. Punce smo se lahko stuširale, dobro smo se najedle, zjutraj smo imele kraljevski zajtrk…. Oskrbnikova hudomušnost nam je ostala v lepem spominu.
Nedeljsko jutro je bilo jasno. Začele smo v kratkih hlačah in majici, ker nas je čakala 1 urca naporne vožnje v hrib. Bilo je tudi malo potiskanja. Bile smo prijetno utrujene, ampak še dobro, da fizična utrujenost ne vpliva na humor in smeh. Na planini Pretovč je bila najvišja točka nedeljskega jutra. Sledil je spust do Javorce po lepih travnikih in pašnikih, vijuganje med svežimi kravjaki, ah same prijetne stvari. V potoku nad cerkvico na Javorci, smo si natočile sveže vode, se umile… Sledil je spust v Tolmin in potem kar po cesti do Mosta na Soči, kjer smo imele čas za prijeten klepet in analizo. Na vlaku pa je čas hitro minil ob prijetnem klepetanju in smehu.
Namerno sem spustila kar nekaj podrobnosti, naj ostanejo v nas… če je toliko punc na kupu, hitro pride do zgodb, ki nam jih piše življenje in ki so nam v poduk in v opomin… Skratka, jaz se veselim že novega popotovanja 🙂
Statistika:
- Pregonjeni kilometri: 140 km
- Premagana višinska razlika: 3300 vm
- Pobranih štampiljk STKP: 13
Hvala za družbo, ki so mi jo delale pogumne punce: Tea, Nina, Špela in Irena, da ste mi zaupale in verjele v mene in v mojo presojo, da to zmoremo in da smo dovolj fizično in psihično pripravljene. Hvaležna sem, da ste bile z menoj, za vso pomoč, podporo in razumevanje, če smo malo zašle, če sem vas priganjala… 🙂 Jaz sem uživala.
Naslednje leto pa ponovno vabljene na babje potovanje, kjer se veliko izve, ko se goni v klanec znamo biti tudi tiho in ker smo take čarovnice, da poskrbimo, da nad nami sije samo sonce in med nami doni smeh.
Turno kolesarska vodnica s srcem
Barbara Berlec
