Roza vikend od 8.-10.6.2018

Pa smo se odpravili na Roza vikend – na zelo naporno turo, ki nas ni pustila ravnodušne. Bili smo zelo veseli, da smo to zmogli in premagali vse klance, čeprav so se izkazali nekateri za zelo naporne….

V petek popoldne, kljub čudni napovedi, da bo deževalo in da bo huda ura, kot je še ni bilo, da bodo zmaji iz neba ognjene puščice metali… Neustrašni, Irena, roza kolo in moja malenkost smo se odpravili na trodnevno popotovanje.

Dobili smo se v Škofji Loki in se počasi pognali v breg in se po treh urah brcanja na kolesu po lepi pokrajini že greli v topli, prijazni koči na Blegošu. Nekako je bila ideja, da bi se povzeli še na Blegoš, a ker ga je objela megla, nas je ideja o vzponu minila in smo se raje stisnili pod tople odeje in prijetno utrujeni zaspali.

V soboto zjutraj smo po obilnem zajtrku zajahali konjičke in se po kratkem spustu ponovno začeli vzpenjati in občudovali lepe razglede in osamljene kmetije. V Cerkniškem bikeparku smo se po trailu Marjetica spustili kar do konca, ker nam je bil trail zelo všeč. Lepi makadami so nas pripeljali do pod Porezna. Za vzpon na Porezn je potrebno kar nekaj energije in trme in največ jo očitno ima Irena. V koči na Poreznu smo malo popili, roza kolo se je povzelo še na sam vrh. Po poti vzpona smo se spustili proti Petrovem Brdu. Tukaj se etapa na slovenski turnokolesarski poti konča…. Vendar mi smo imeli rezervirano prenočišče v Srednji vasi pri Bohinju, zato smo v Planinskem domu v Petrovem Brdu malo posedeli, poklepetali z lastnikom ter se odpravili na Soriško planino. Tam so nas začele loviti dežne kapljice oziroma hladilni prh, ki je prav osvežil to sparino, ki je silila ven iz vsake pore, ki obstaja.

Po spustu s Soriške planine smo prispeli v Bohinjsko Bistrico, se ustavili in dodali pri kampu Danica novo štampiljko STKP ter se po kolesarski poti peljali v Ribčev Laz v trgovino na sladoled in v Srednjo vas, kjer smo se lahko stuširali s toplo vodo, si naročili pico in se v miru odpočili, okrepčali in se zadovoljni zarili med rjuhe in zaspali.

Vendar tudi nedelja ni bila nedolžna – glede dolžine poti in premagane višinske razlike. Povzpeli smo se na Uskovnico, na Zajamnike, se spustili v dolino Radovne, kjer je mrgolelo kolesarjev… tam pa smo se razšli… Irena se je odločila, da gre s kolesom domov in je tudi šla. Jaz in roza kolo pa sva šla na Jesenice in na vlak oziroma avtobus do Škofje Loke in domov.

Statistika:
Pregonjeni kilometriti: 160 km
Premagana višinska razlika: 4500 vm

Naslednje leto pa ponovno vabljene na babje potovanje, kjer se veliko izve, ko se goni v klanec znamo biti tudi tiho in ker smo take čarovnice, dežuje samo za nami, nad nami pa lahko samo prši.
Hvala za družbo, ki sta mi jo delala dva pogumneža, ki se nista ustrašila napovedi in ker sta verjela v mene in v mojo presojo, da to zmoremo in da smo pripravljeni.