Kredarica

Matjažev sobotni (11.11.) smerokaz je bil Kredarica (Triglav). Za prvo turo v sezoni, seveda mojo, ne pa njegovo, je bil to kar zahteven zalogaj. Telo se še ni odpočilo od kolesarske sezone, glava pa tudi še ni na polno naravnana na sneg. Zato tudi odziv ni bil nič kaj množičen, družbo sva mu delala le midva z Alešem.

Kljub zgodnji uri na parkirišču v Krmi  nismo bili prvi. Čeprav je bilo že na izhodišču že nekaj cm pomrznjenega snega, smo si smuči nadeli na noge nekaj sto metrov višje. Na avtocesti je sicer še malo rosilo, z nastopom dneva pa se je skladno z napovedmi začelo »delati« vreme, ki je tekom dneva postreglo z veliko jasnine in sonca. Temperature so bile cel dan pod ničlo, snega pa je nepričakovano veliko, na Kredarici kar okoli enega metra. Skratka, pravo zimsko vzdušje. Od doline pa do Kredarice je bil sneg pomrznjen, nižje seveda tudi že predelan, višje pa kar dobro uležan, tako da se skorja skoraj nikjer ni predirala.

Matjaž se je hitro ogrel in odbrzel v svojem tempu naprej ter »skočil« še na Triglav. In to tako, da je kot prvopristopnik nadelal celotno pot do vrha, saj več kot teden dni zaradi vremenskih razmer ni bil nihče na vrhu. Za njim se je proti vrhu podalo še nekaj gornikom, ki pa jim je bilo delo že močno olajšano.

Ker je Aleš mislil, da je brez srenačev, nazadnje jih je celo našel v nahrbtniku, sva se v zadnji četrtini poti, pod Kalvarijo, prelevila v pešca, kar pa je napredovanje seveda upočasnilo. Čakanje na Matjaža je ob dobri družbi in krajšem spancu ter misli na ničkja lepo v vreme v dolini še prehitro minilo.

Spust je bil nad vsemi pričakovanji. Z Alešem sva izbrala pot pod Kurico in do Pergarce zelo uživala v lepih zavojih po srežastem in pomrznjenem snegu.

Potem pa se je bilo treba sprijazniti le še s tem, da je sicer smučanje še vedno za silo boljše kot hoja. Kašnega presežka seveda ni bilo moč večpričakovati, čeprav je pomrznjen sneg prekril ruševje in se je tudi tam dalo za silo prebijati preko sicer precej valovitega pobočja. Zadnjih dobrih 100 višincev in ravnino do avta pa je bilo treba prepešačiti.

S 1400 presmučanimi višinci v zelo dobrih razmerah je bil to eden najboljših uvodov v turnosmučarsko sezono v zadnjem desetletju. Se bo tako tudi nadaljevalo?