Dolomiti – Stoneman trail

Prvi dan sva začela v San Candidu, nadaljevala mimo Toblacha, in se najprej po makadamu, potem pa po mulatjeri povzpela na vrh Marckinkele (2545m). Na vrhu sva se z lokalci pogovorila o različnih možnostih za spust v dolino, izbrala sva vzhodno varianto, kjer sva po mulatjeri prišla do opuščenih vojašnic, tam pa se po singlci spustila v dolino. Ves čas sva gledala, kako se v dolini premika dežna zavesa, naju pa je oplazila šele ko sva dosegla gozdno mejo. Vedrila sva v brunarici ob poti. Super tura za uvod.

Strma razgledna mulatjera.

V drugem dnevu sva načrtovala daljšo turo, z več višinci, zato sva se že zjutraj s prvo gondolo prešvercala 700 višincev na zgornjo postajo Helm. Po mulatjeri pod goro Helm sva prispela do koče Sillianer. Nadaljevanje je potekalo po enoslednicah enkrat na eni, potem na drugi strani grebena, obe strani sta postregli s čudovitimi razgledi. Pod Demutom je prečka bolj izpostavljena, tako da sva parkrat koli prenesla. Singlcam ni bilo konca, smejalo se nama je do ušes. Pod goro Col Quaterna sva se usmerila proti Monte Spini in tako prispela v dolino. Okrepčilu v Dosoledu je sledil vzpon na sedlo Monte Croce in spust po gozdu v Moos.

Prečkam ni videti konca.

Ker sva imela v ponedeljek opravke doma, sva se odločila, da bova tretji dan kolesarila bližje domu, tako sva se odpravila v Sappado. Tja sva prišla ravno v času večdnevnega rajanja. Tura, ki sva si jo izbrala naju je presenetila, saj sva kolo precej nosila. Italijanske opise tur bo treba naslednjič spustiti čez prevajalnik.

Vseeno nama zadnja tura ni pokvarila vtisov in zagotovo se v Dolomite še vrneva!