Polhovec

Včeraj popoldne sem se namenila raziskovati Polhograjce. Od doma sem se po gozdnih poteh pripeljala do Škofje Loke in naprej do Zminca. Sledil je vzpon na Sv.Petra hrib.  Iz vasice je kratek a zelo strm vzpon do kapelice. Po gozdni vlaki sem se spustila do kmetije in naprej na cesto proti Stanišam. S te ceste sem kmalu zavila desno in po kolovozu pripeljala do ceste, ki se vzpne iz Bodoveljske grape. Po tej cesti sem se spustila cca km, nato pa zopet  vzpon mimo kmetije naprej do konca gozdne ceste. Naprej nekaj sto metrov rinjenja kolesa po ostankih zapuščenega mokrega kolovoza do višje ležeče gozdne ceste. Po tej gozdni cesti sem nekaj časa uživala  v vožnji, kmalu pa se je ravnina začela postavljati pokonci. Prvih par takšnih odsekov mi je uspelo zvoziti, proti koncu pa so bili vzponi vse bolj strmi in sem popustila. A sem vztrajala in nadaljevala peš ob kolesu. In prišla na vrh Polhovca, kjer je vpisna knjiga in klopca. Splačalo se je potruditi. Kajti spust z vrha, mimo lovske koče, kjer smo bili lani maja,je bil pravi užitek. Od koče še naprej dol po gozdni vlaki do ceste in nato spust po cesti v Bodovlje. Krasna turca za popoldan.