Jelovica in Mohor

V soboto sem se z veseljem pridružila druščini, katere član sem nekoč bila tudi sama. Startali smo iz Kranja – nekateri kar od doma. Po dolini Besnice smo prikolesarili do Nemilj, nato pa vsak v svojem tempu napadli klanec do Jamnika.

Klasičen in kolesarsko poznan razglednik smo zapustili kaj hitro in se končno pognali v pravi klanec po makadamu. Začetna strmina je kmalu popustila, sledilo je prijetno kolesarjenje po Jelovici pod Dražgoško goro. Prvi daljši postanek je bil na čudoviti razgledni točki, kar je za Jelovico izjemna redkost. A če te po takšnem labirintu cest in gozdnih poti vodi legenda Džani, potem veš, da bo postregel z najboljšim. Sledil je spust v Dražgoše, kratek vzponček po asfaltu in že smo bili vsi v pričakovanju spusta po gozdnih vlakah. Suha podlaga in kolesarska zagnanost in veselje sta nas navduševala med spustom do Topolj. Z nekaj več motivacije in volje smo zmogli še zadnji vzpon in tudi zadnjo strmino do Sv.Mohorja. Potem pa samo še uživancija do Čepulj in še naprej do Bitenj, gozdne vlake, enoslednice, ravno pravi nakloni, en sam užitek. Nakolesarili smo cca 70 km in 1600 m vzpona.

V nedeljo pa končno v ta pravih hribih!