Roza vikend

Kolesarsko doživetje smo začele v petek popoldne na Črnivcu, se malo dvignile do Kranjskega raka in se spustile v Luče.

Od tam smo v soparnem popoldnevu nadaljevale do Solčave in se pridno dvignile vse do koče na Grohotu. Tu smo imele naročeno večerjo, čakal nas je vroč tuš – prijazna oskrbnika sta za nas odlično poskrbela.

Zjutraj smo po obilnem zajtrku pot nadaljevale po Koroški strani do Najevske lipe in se po lepi makadamski cesti, ki se ne preveč strmo vzpenja, dvignile na Smrekovec.

Tu nas je prijazen oskrbnik že pričakoval, veliko smo poklepetale in se malo odpočile. Čakal nas je spust do Ljubnega, kjer nas je ujela krajša ploha. Ko se je dež umiril, smo hitro pot nadaljevale do vasi Bočna, kjer je sledilo 2 in pol urno počivanje v vaškem kafiču polnemu vaških boysev, ki so vase vlivali žlahtne kapljice… me pa smo nestrpno čakale na klic oskrbnice na Menini planini, ki se je ponudila, da nam sporoči, ko bo nehalo deževati.

Medtem pride še četrta članica roza vikenda. Do doma na Menini planini nas je čakalo 15 km lepega vzpona z lepimi razgledi in ko smo po dveh urah vrtenja pedal prispele do doma, se je oblakom spet strgalo. Imele smo čarovniško srečo, da nas ni opralo.

V nedeljo zjutraj smo rano vstale, se spet obilno najedle in moram pohvalit oskrbnika, ki sta bila izjemno prijazna. Oskrbela sta nas s čajem, s toplo vodo, pri večerji smo dobile še pecivo, skratka malenkosti, ki te ne pustijo ravnodušnega. Še enkrat hvala. Kolesarska pot nas je peljala do Bibe planine, na Kostavsko planino, Poljana, Črnivec, Gozd, Hrib, Oševek in Kamnik. Zjutraj je še malo rosilo, vendar se je na pol poti nebo že razjasnilo in smo v toplem sončnem opoldnevu prikolesarile do Kamnika.

Samo me vemo, kako je bilo fino, nepozabno in edinstveno. Naslednjič vabljene tudi ve.
Skupaj smo prekolesarile 150 km in opravile okoli 3800 višinskih metrov. Puncam moram čestitati, ker so bile pridne in lahko rečem, da je bilo juhuhu in roza vikend nikoli ne razočara.