S kolesom na pravi poti

V kamniškem društvu se že nekaj časa prizadevamo, da v naše ture vključujemo tudi kolesarjene. Natančneje turno kolesarjenje, ki je nova disciplina tudi naše matične zveze PZS. Na ture se odpravljamo s kolesi z nahrbtniki na ramenih do izhodišča naše začrtane pohodniške poti. Potem pa naprej v planine. Tokrat je bila naša začrtana pot vaja osnovne planinske veščine orientacije.

photo-2Kar 35 otrok in 9 vodnikov se nas je zbralo na spodnji postaji gondole za Veliko planino. Zborno mesto je bilo naše izhodišče za kolesarsko turo. Hitro smo bili nared za naš podvig in že smo zavili pod gondolo proti Jerinem skoku v dolino Korošice. V Kotlu smo zavili proti Brsnikom in že kmalu premagali najtežji klanec. Na poti smo se večkrat ustavil in se v premagovnju poti in ovir na poti večkrat pošteno nasmejali. Pot ni bila prezahtevna in ne prelahka. Najmlajši so imeli namreč le pet let in so se morali mestoma precej potruditi.

Nad Predaslom smo zavili čez most in pri Firštovi mizi nazaj na asfalt. Kmalu smo ga spet zapustili in zavili proti nekdanji lovski koči kralja Aleksandra in pri Jurju parkirali naša kolesa. Tu je imel Matej s pomočnico Petro že pripravljeno traso za orientacijo.

Pri Jurju nas je Marjan Jeraj z ekipo, ki je pravi čarovnik v kulinarični disciplini, pričakal s polnimi krožniki zrezkov iz slonove noge. Tako se pohecamo mi planinci, ko pri njemu dobimo verjetno najboljše in največje “dunajce” daleč okrog. Hvala Marjan.

Po zasluženem okrepčilu so se naše punce Vlasta, Urška, Barbara in Anja odpravile z otroci še v Spominski park, kjer se v prijetnem vzdušju gozda skrivajo spomini na ponesrečene planince v kamniških gorah.

photo-3Potem smo spet osedlali svoja kolesa in se v dolino odpravili po isti poti. Na čelu četice sta bila spet Matjaž in Tinkara s svojima ekipama. Ostali smo se zvrstili za njima. Jaz in Barbara pa sva z najmlajšimi pomočniki opravljala vlogo metle na repu naše dolge četice.

Da smo vsi uživali je že skoraj preskromen izraz za ta lep družaben dan. Naj jih bo še mnogo. Se vidimo naslednjič!

Besedilo: Marko Petek
Fotografije: Barbara