Vesele Gorice rudarijo

V prvem tednu v avgustu smo sodelovali pri izvedbi otroškega planinskega tabora v organizaciji mladinskega odseka PD Kamnik. Čez dva prelaza smo se podali v Koprivno na Koroško.

Že prvi dan smo se z otroci s kolesi odpeljali v Črno na Koroškem, kjer smo si ogledali etnološki muzej in muzej olimpijcev. Razen najmlajših so vsi ostali otroci prikolesarili tudi nazaj v tabor.

Ponedeljkov deževni dan smo zapolnili s tekmovanjem v kvizu in nogometnim turnirjem.

Torek je bil rezerviran za Peco – iz doline Tople smo jo obiskali z različnih strani, nekateri smo si ogledali tudi votlino kralja Matjaža. Štirje nadebudni kolesarji pa niso imeli dovolj in popoldan smo opravili kolesarsko turo ob dolini reke Meže proti njenemu izviru.

V sredo smo imeli rezerviran ogled rudnika Mežica. Največji otroci so kolesarili do Mežice, potem pa v spremstvu vodnika prekolesarili še pot po rudniku. Zanimiva izkušnja, v kateri smo spoznali težko življenje knapov in vragolije, ki jih je zganjal Perkmandelc.

V četrtek sva z Damjanom opravila odraslo kolesarsko turo nad Koprivno. Na turistični kmetiji Kumer sem v knjižico pritisnil prvi žig pred časom odprte Slovenske Turno Kolesarske Poti. Otroci so bili takrat na drugi točki STKP – na Uršlji Gori.

Tudi v petek kolesa niso samevala, uporabili smo jih za rešitev logistične težave – starejši otroci so se po koncu dvodnevne ture, ki jih je peljala čez Olševo in Raduho, s kolesi spustili od kmetije Bukovnik v tabor.

Koroška je raj za gorske kolesarje, prepredena s potmi in makadamskimi cestami različnih težavnosti. Zagotovo se s kolesi tja še vrnemo!