Stol in Vajnež

Razširjena TSKO-jevska ekipa se je v soboto (27.02.) podala v Medvedji dol (Bärental) – 960 m na avstrijskem Koroškem. Vremenska napoved je »mogoče« obetala kakšno manjšo sončno luknjo, ki pa je seveda ni bilo. Del ekipe je zavil na Vajnež (2099 m), del v Janežev žleb (III-), ki se zaključi nekaj deset metrov po vrhom Stola (2236 m), Stanko pa v osrednjo grapo (IV) na vrh Stola. Razmere v Janeževem žlebu so bile kar solidne, sneg je bil suh in trd, mestoma se je iz njega svetlikala tanka skorja, ki jo je ustvarila zadnja odjuga z dežjem.

Dilce so romale na nahrbtnik na okoli 1800 m, saj smo se naveličali zdrsavanja po menjajoči se podlagi, kjer se je napihan sneg kljub srenačem vse pogosteje krušil od podlage. Podlaga se je med hojo ravno prav predirala, zato natikanje derez ni bilo nujno. Zgornjih 200 m je bilo zavitih v meglo. Ker pa je žleb ozek, orientacija in difuzija nista bili pretežka ovira za solidno smučanje.

Vrhu smo se seveda v takšnem vremenu odpovedali, saj smo vendarle prišli »samo« smučat. V zgornjem delu smo na spustu prožili manjše plaziče napihanca, vendar ni bilo nič »kritičnega«. Nižje je bilo vse bolje in na spodnji polovici melišča so se našli tudi lepi odseki trdega in poltrdega napihanca ter pršiča, tako da vse skupaj ocenjujem »za eno trojko«. Več se v takih pogojih ni dalo izvleči.

Stanko se je v osrednji grapi precej »namatral«, saj je bilo tudi do meter napihanega snega, zato se je moral umikati v skalni del, z vrha pa je nato raje zavil v Janežev žleb, da je imel sploh kaj od smučarije.

Na Vajnežu so bile razmere boljše, saj je dostopno pobočje bolj v zavetrju in je bilo več pršiča

greben in vrh pa sta bila v megli, v kateri je bilo potrebno nekoliko navigirati po občutku.

»Rebrefing« doživetij je minil v prijetni dehidraciji (ob Prevčevi zmagi za povrh) in še preden so Ljubelj zaprli zaradi sneženja.

Besedilo: Bogdan Jamšek
Foto: Bogdan Jamšek in Matjaž Blejc