Šija in zopet ujeta poldnevna jasnina
Nedelovanje strani Turnega kluba Gora, posledično pa pomanjkanje informacij o razmerah in še vedno povečana nevarnost snežnih plazov sta bila razloga za omejeno izbiro tur v naši bližini. Avstrija je nekako odpadla in na koncu je ostala na mizi že nekaj časa premlevana opcija Vogel, oziroma vrhnja postaja sedežnice Šije in smučanje skozi Žagarjev graben.
V soboto zjutraj smo iz Most štartali štirje, vendar se zaradi spleta okoliščin proti Voglu podamo samo trije, četrti pa počaka na drugo ekipo, ki je štartala iz Kamnika dobro uro kasneje.
Začnemo v megli in prva dva kilometra položne prečke sta ravno zadosti, da kri pravilno zakroži po telesu, preden naskočimo prve strmine Žagarjevega grabna. Za boljši tempo meglo pustimo pod sabo in začnemo uživati v čudovitih razgledih.
Kar hitro smo iz najhujše strmine in malo čez deveto se že drenjamo v nasprotno smer na precej polnem smučišču. Da ni drajsanje po smučišču preveč dolgočasno pa skrbijo razgledi, ki se odpirajo z vsakim pridobljenim metrom.
Še dobro uro in zopet ugotavljamo, da smo zadeli vremensko napoved in lokacijo.
Pogled na deviški vrh pa nam ne da miru in odpravimo se pobliže pogledati situacijo. Po začetni skepsi najprej Bogdan nato pa še jaz naskočiva vrh.
Od tam se odprejo res čudoviti razgledi na sveže pobeljene hribe.
Sledi odlična smučarija proti planini Zadnji Vogel od tam pa vzpon proti zgornji postaji gondole in krajši postanek, da počakamo še drugo ekipo, ki je takrat ravno sopihala proti vrhu Žagarjevega grabna. Ker so se na koncu odločili, da se tudi oni vzpnejo proti Šiji in se je sonce prav na hitro skrilo v megle, nam ni preostalo drugega, kot da odsmučamo v dolino.
