Ko Petelin zakikirika

Pa nam je, navkljub dosedanji »suhi« zimi, v drugem vikendu februarja uspelo organizirati zaostalo januarsko skupno turo. Da gremo na Klek ali Petelinjek v Karavankah, smo se določili zjutraj na parkirišču. Jutro je bilo oblačno ampak nabralo se nas je kar nekaj in na Agipu se jih je še nekaj pridružilo, potem pa juriš na proti Podgolici. Ko se nam pri Radovljici iz megle pokaže modro nebo, se nam kar nasmeji. To bo krasen dan!

Nabralo se nas je 15 turnih smučarjev, žal brez novega načelnika, ki je imel ta vikend otroke čez, ga je pa dostojno nadomeščal bivši načelnik. Po kratkem kidanju prostorov za avtomobile, smo prvi zarezali smučino v celca in se počasi vzpenjali proti Jeseniški planini in Rožci. Vmes je Vundi prevzel gaženje in nas varno popeljal tudi čez goste smreke, ko nam je prvim trem že malce šlo za nohte, kje se gre naprej. Tu nekje nas je dohitel še Primož in nas malce oklincal zaradi »neidealne« špure – in je pomagalo. Od tam naprej, je špura bila potegnjena do vrha – optimalno! Vmes nas je sonce  dodobra ogrelo in skupino raztegnilo, tako da smo v valovih butali proti vrhu.

Smuka je bila pa vriskajoča, no, vsaj za večino in analiza pod Španovim vrhom prijetna!

Hvala vsem za dobro družbo in do prihodnjič – smuk, smuk